Kaštelanski putopis

Kaštelanski zaliv s severa obdajajo hribi, ki se blago položno spuščajo proti morju – najvišji Kozjak, Opor in Trečanica. Kozjak je tudi najdaljša planina, ki se razteza 16 kilometrov od Klisa na vzhodu do prelaza Malačka na zahodu ter po kateri so nekoč vodile karavanske ceste. Njegov najvišji vrh je Veli vrj na nadmorski višini 779 metrov.

Da je bilo območje današnjega Kaštel Sućurca naseljeno že dolgo pred izgradnjo znamenitih obrambnih dvorcev, celo pred 4000 leti, pričajo številni materialni ostanki iz antike in starokrščanskega obdobja pozne antike. V srednjem veku se je življenje preselilo na pobočja Kozjaka, kjer so se okoli srednjeveških cerkva oblikovale vasi več zaselkov. Na mestnem pokopališču stoji kapela Gospe na Hladi iz leta 1393, v kateri se nahajata slika sv. Marije iz 14. ali 15. stoletja in zvonik iz 19. stoletja stare župnijske cerkve, ki je bila uničena v tragičnem bombardiranju leta 1943. Svetišče Sućuraške Gospe je bilo po kronikah tistega časa eno najbolj znanih Marijinih svetišč v Beneški republiki, o čudežni Mariji pa je nastalo veliko zgodb. Tako je omenjeno, da so domačini v obdobju velike suše, ko šest mesecev ni deževalo, organizirali procesijo, v kateri so prosili Marijo, naj jih reši pred sušo. Jasno nebo je zakril temen oblak in močan dež je rešil letino!

Tehnične značilnosti

Številne spremembe podlage, od finega makadama do slabega asfalta in zemeljskih poti, dajejo tej poti poseben značaj. Z 22,4 km in 687 m višinske razlike lahko pričakujete veliko vzponov v prvem delu ter nekaj kratkih in strmih vzponov v drugem delu poti. Fizična zahtevnost je srednja, tehnična pa nižja. Prvi vzpon vas bo od Kaštel Sućurca po makadamskih serpentinah popeljal na široko pot, ki se vzdolžno razteza vzdolž Kaštelov. Vzpon je dolg 3,8 km s 7,6-% naklonom in več strmimi segmenti. Po vzponu sledi dolg, blago valovit del z enako finim makadamom, zaradi česar je ta pot odlična za gravel in treking kolesa. Spust, dolg več kot 3 km, se začne z vožnjo po cesti, ki se pozneje poveže s single track in makadamsko cesto ter slabšimi asfaltiranimi cestami, kar pa bodo uspeli premagati tudi tisti s slabšimi tehničnimi sposobnostmi. Zanimiv del te poti je vožnja po kamnitem single tracku ob železniški progi, od katere vas loči varnostna ograja. Pot se pozneje nadaljuje po makadamski cesti. Kombinacija makadamskih in asfaltnih cest vodi nazaj na izhodišče z več zelo kratkimi, a strmimi vzponi, od katerih je najbolj strm zadnji vzpon po ozkem single tracku z največjim gradientom 33,2 %. Priporoča se MTB ali E-MTB kolo, pot pa je primerna tudi za bolj vešče uporabnike gravel ali treking koles.

Za odprtje GPX dokumenta je treba prenesti aplikacijo (npr. GPX Viewer).